• Grey Facebook Icon
 

Kari Mjaaland Heggstad

NORVEŠKA 

PREDAVANJE: četrtek, 18. 10. 2018 od 10.30 do 11.30

SEDEM POTI DO DRAME

o otroški ustvarjalnosti in kritičnem razmišljanju v drami

Predavanje bo osredotočeno na splošna načela (DIE) drame v izobraževanju oz. procesne drame: pomen varnosti, enakopravnosti, kolektivnosti, improvizacije, raziskovanja, razmišljanja in učenja brez kaznovanja. Skozi teorijo in praktične primere bomo razpravljali o tem, kako lahko s fikcijskim okvirom spodbujamo otrokovo radovednost in domišljijo ter pomagamo razviti njihovo ustvarjalnost in kritično razmišljanje v okviru drame v izobraževanju oz. procesne drame.

Poudarek  bo tudi na izzivih, s katerimi se pri takem načinu poučevanja sreča učitelj. Kako lahko učitelj zagotovi aktivno učenje? Kako lahko ustvarja dramske procese, ki spodbujajo in pomagajo razvijati skupino kot celoto in vsakega udeleženca posebej? Katere kreativne in umetniške sposobnosti potrebuje učitelj, da lahko uporablja dramo v izobraževanju pri pouku? Kako lahko olajšate praktično delo na demokratičen in odprt način - v vrtcih ali v razredu?

 

ANDY KEMPE

ANGLIJA 

PREDAVANJE: četrtek, 18. 10. 2018 od 12.00 do 13.00

Ali obstaja možnost, kako otroke naučiti večje ustvarjalnosti? Tako vprašanje kaže na to, da je »ustvarjalnost« nekaj, kar odkrijemo, osvojimo in uporabimo za določen namen. Moje predavanje bo ponudilo odgovor, da je ustvarjalnost pravzaprav produkt drugih elementov človekovih izkušenj. Kant je trdil, da ne moremo opaziti različnih aspektov sveta, če nimamo koncepta o tem, kaj sploh  svet je. Dojemanje  brez koncepta je po Kantu slepo. Nasprotno pa je naš obstoj brez pomena, če vse temelji samo na nekaj naših predstavah o svetu brez prisotnostih čutov, ki bi to potrdili: koncept brez dojemanja je prazen. Dokazala bom, da so naše ustvarjalne rešitve problemov rezultat razpoznavanja obstoja  in omejitev ter da potrebujemo ustrezne veščine za njihovo premagovanje. Znanja in spretnosti se lahko naučimo. Za razcvet ustvarjalnosti pa potrebujemo okolje, ki dovoljuje uporabo besed »kaj če« in način, kako jih uporabiti.

ZNANJE + VEŠČINE

OMEJITVE

= USTVARJALNOST

 

katrine Heggstad

NORVEŠKA 

PREDAVANJE: petek, 19. 10. 2018 od 9.30 do 10.30

OD BESEDILA DO GLEDALIŠČA:

način, kako sprožiti radovednost in doseči osredotočenost

Predavateljica bo predstavila metodo za pomoč učiteljem in gledališkim pedagogom pred obiskom gledališke predstave. Namen takega pristopa je pripraviti mlade in jih seznaniti z gradivom pred ogledom predstave. Predavanje bo osvetilo potencial takega pristopa. Projekt od besedila do gledališča je idealno izpeljati v sodelovanju z gledališko institucijo, ki omogoči dostop do skripte-besedila in gledaliških vaj. Učitelj izdela delavnico za mlade na podlagi opazovanj in branja scenarija. Zelo pomembna vprašanja pri načrtovanju delavnice so: Ali obstaja potreba po zgodovinski podlagi oz. tematski podlagi te igre? Kateri deli besedila so ključni? Katere dramske oblike se zdijo primerne za to izvedbo? Kako naj mladim najbolje predstavimo gradivo, ne da bi pokvarili predstavo?

Tak način omogoča pri mladih osredotočenje na to kar vidijo, slišijo in čutijo med izkušnjo doživljanja predstave. Pristop sproži radovednost in vključi vsakega posameznika v razredu, telesno, verbalno in čutno.

NUŠA KLINAR

SLOVENIJA

POGOVOR: Petek, 19. 10. 2018 od 18.00 do 19.00

 

NAJSTNIKI IN NJIHOVE TESNOBE

za starše, mentorje in učitelje osnovnošolcev in srednješolcev

Aprila 2018 je bila v Lutkovnem gledališču Ljubljana premiera predstave Vihar v glavi (režija: Primož Ekart), v kateri namesto profesionalnih igralcih o svojem življenju govorijo kar najstniki sami. Po eni strani se predstava osredotoča na odnos najstnikov s starši, po drugi pa podaja znanstvene razlage njihovega pogosto eruptivnega, »pretirano« emocionalnega in na videz iracionalnega vedenja. Predstava je v trenutku postala uspešnica tako med mladimi kot njihovimi starši – pogosto jo obiskujejo skupaj, eni in drugi pa med in po predstavi govorijo: »Tako je, točno tako – vse je res.« Predstava temelji na besedilih, ki so jih tekom procesa prispevali igralci sami.

 

Ena izmed obravnavanih tem so bili tudi njihovi strahovi in tesnobe. Odgovori so izrisali bolečo sliko generacije, katere glavni vir tesnobe je strah pred neuspehom ali, natančneje, pred tem, da ne bodo uspeli zadovoljiti pričakovanj drugih – staršev, učiteljev, okolice.

 

O tem, kako jih razbremeniti te in drugih tesnob ter jim omogočiti krativno mladost, ki je ne bo obvladoval strah pred neuspehom, se bo s psihologinjo Nušo Klinar pogovarjala dramaturginja, pedagoginja in soavtorica besedila Viharja v glavi Ana Duša.